🇸🇮 Egejski veter, Maja Horvat

 "Bolje se znajdem med knjigami kot med ljudmi."

 

Naslov: Egejski veter

Avtorica: Maja Horvat

 

 

 

Tale avtorica mi je bila zaenkrat nepoznana. Naša knjižnica nima njenih knjig, zasledila pa sem tole naslovnica, ker pa sem tudi sama ljubiteljica grške mitologije, sem si dobila knjigo iz sestrine knjižnice. 

"Veter je močno pihal, zdelo se je, kot da mi pripoveduje zgodbe."

Že naslovnica me zelo privabi k branju, tudi sama zgodba je zelo zanimiva.

OPIS: 

Sprva zadržana Iris, se iz Slovenije z mamo preseli na grški otok Kos. Čeprav se selitve na začetku ne razveseli, tam doživi pravi razcvet. Spozna nekaj dobrih prijateljev, se zaplete z očarljivim natakarjem Kostasom in z njim zgradi nekonvencionalno prijateljstvo. Kasneje se v njenem življenju znajde še Gabriel, zgodovinar in učenjak, ki ga sama slikovito poimenuje nadležni angel. Prav on jo seznani z zanimivo žensko in njeno zgodbo. Nežno, učeno in dobrodušno Paraskevi; mladenko, iz 15. stoletja, ki je v grški trdnjavi reda vitezov sv. Janeza skrbela za ranjene vojake. Medtem, ko skozi zapise v starodavnem dnevniku skupaj z Iris spoznavamo Paraskevi in njeno očarljivo zgodbo, Iris išče sebe, raziskuje sladkosti ljubezni in gradi svojo prihodnost.

 

"Če gojiš do nekoga resnično močna čustva, to pomeni, da jih tudi on goji vsaj do neke mere do tebe, kajti če jih ne bi, se ne bi mogla toliko zaljubiti."

MNENJE: 

Tukaj imamo dve zgodbi v eni knjigi. 

V sedanjosti spremljamo Iris, tiho in sramežljivo ljubiteljico knjig, ki se preseli na otok Kos in išče svoj košček pod soncem. Najde nekaj prijateljev, raziskuje okolico in spoznava grški svet. Opisovanje znamenitosti in okolice je zelo vabljivo, kot da se res tudi sam nahajaš tam. Iris ima kmalu dve simpatiji, simpatičnega in energičnega Kostasa in tihega raziskovalca Gabriela, s katerim obiskuje ostanke templja in spoznava zgodbo Paraskevi. Gabriel je namreč našel njen dnevnik, skupaj skušata odkriti, kaj se je zgodilo z njo.  

Druga zgodba govori o mladi in neizkušeni Paraskevi, ki s svojim stricem živi v templju. Sama ne pozna zunanjega sveta, stricu pomaga skrbeti za bolnike na gradu. Po odhodu bolnika Matiasa je žalostna, vendar se zamoti z delom. Čez čas spozna mladega plemiča Leonarda, ki jo s sladkimi besedami in ob odsotnosti strica, odpelje stran. Ju čaka svetla prihodnost? Ali jo želi le izkoristiti? Se bosta res poročila?

 

 "Včasih se mi zdi, da pravzaprav nimam nobene besede pri tem, kam me bo peljala moja usoda."

Ljubša mi je bila Irisina zgodba. Imela je več dogajanja, tudi osebnost mi je bila ljubša, nekako sem se bolj poistovetila z njo. Sicer mi nekatera njena dejanja niso bila všeč (prijatelja z ugodnostmi), ampak sem jo nekako razumela. 

Pri Paraskevi me je precej zmotila oblika in velikost pisave, saj je bilo branje malenkost oteženo zaradi pisanih črk in manjše pisave. Tako me je branje njenih delov malce odvrnilo in upočasnilo moje branje. 

"Vem, da ne bom nikoli prvi v vaših mislih, a dovolj mi je, da bom tisti prvi ob vas."

Nasploh sta se zgodbi lepo prepletali, avtorica je poskrbela za dramatičnost in napeto vzdušje, saj je tudi bralca zanimalo, kako se bo zgodba razpletla. 

 

Knjiga me ni razočarala, všeč mi je bila zgodba in zasnova, hitro se je brala, imela sem občutek, da se tudi sama nahajam na Kosu in v Atenah. 

 

Ocena: 4 ⭐⭐⭐⭐